Hubert Perfler, predsednik Inštituta Rittmeyer: «Dostopnost je še vedno povsod pomankljiva. V javnih uradih naprave za čakalne vrste pogostoma ne oddajajo zvočnih signalov, zato jih je nemogoče uporabljati»
Akustičnih semaforjev je še malo, pa tudi taktilnih plantarnih poti. Številna križišča in prehodi niso varni in ni lahko se sprehajati po pešpoteh. Mnogi pa ne morejo uporabljati nekaterih javnih uradov.
To so težave, s katerimi se nevidni in slabovidni soočajo vsaki dan. Veliko stalnih ovir je prisotnih v mestu, ki ga še vedno opredeljujejo kot nedostopno.
Nekaj se izboljšuje. Dela na Trgu Libertà bodo privedla do aktivacije novega sistema LETIsmart z interaktivnimi kontrolami za tiste, ki uporabljajo smart palico. Vendar pa večji del središča, tako kakor predmestja, zastavlja številne ovire. Pogostoma nepremostljive. In težave v Trstu prizadenejo več kot 2 tisoč ljudi.
“Mi beležimo 500 vpisanih članov, v resnici pa tistih ki imajo težave z vidom je štirikrat več – razloži Hubert Perfler, predsednik deželnega Inštituta Rittmeyer za Nevidne in podpredsednik tržaškega oddelka Italijanske Zveze Slepih in Slabovidnih – sicer pa je dokazano tudi, da ena oseba over 65 na tri ima težave z vidom. Zaradi tega se morajo razmere v mestu izboljšati. Pred nekaj desetletji so porušili številne arhitekturne ovire, vendar je dostopnost še vedno pomanjkljiva skoraj povsod.” Posledica tega je, da tisti, ki se želijo samostojno premikati, brez skrbnika, tvegajo, da se ne bodo mogli premikati varno. “Malo je semaforjev z zvočnim signalom, križišča ali pa nevarni prehodi niso vedno označena s plantarno taktilno ploščo, manjkajo pa tudi druge vrste signalov, funkcionalne za tiste, ki se sprehajajo. Malo bi bilo dovolj – poudarja – da bi prišlo do temeljnih izboljšav, saj ima Trst, mesto z avstrijsko arhitekturo, linearni tloris, s preprostimi osmi”.
Perfler poudarja tudi drugo komplicirano temo, o kateri poročajo številni ljudje. “Veliko število javnih uradov je tragedija,” pravi, “ker so bile nameščene neakustične naprave za čakalne vrste, torej pogostoma neuporabne.” Ko se to zgodi, morajo tisti, ki morajo dobiti dokument, rezervirati storitev ali samo vložiti prošnjo, in čakati da njihova številka pride na vrsto, prositi za pomoč prisotnega osebja ali pa prositi da jih pospremijo. «Veliko truda je še treba vložiti. Zaenkrat se nevidni zelo težko premikajo. Pogostoma pa je personaliziran tečaj rešitev, izveden na Inštitutu Rittmeyer, ki omogoča nevidnim, da se naučijo samostojno spopadati vsaj z običajnimi potmi, na primer od doma do službe in nazaj, ali do trgovin, katere obiskujejo.”
Toda vsi bi morali imeti možnost, da računajo na večjo svobodo, nadaljuje, hvala tehnologiji, ki se izboljšuje in ponuja zanimive novice, “tako kot LETIsmart”: “Oseba bi morala sama biti sposobna prečkati cesto, razumeti kdaj pride avtobus, vstopiti ali iztopiti na zaželjeni postaji. Povsod. Morala bi doseči semafor brez težav. Palice vsebujejo najsodobnejšo tehnologijo, vendar mesto mora še naprej rasti. Upamo, da bodo ostala območja opremljena v kratkem času s tako sodobno opremo, kot jo ima Trg Libertà. Toda zaenkrat – zaključi Perfler – čaka nas še dolga pot”.
Članek napisala Micol Brusaferro, Il Piccolo 5. Decembra 2019